Razstava je odprta od 25. januarja 2022 do 24. februarja 2022.
Avtor fotografije: Arne Brejc
V galeriji Equrna razstavljam tretjič, tokrat z izborom slikarskih del iz opusa, ki ga ustvarjam in nadgrajujem v zadnjih letih.
Prva obsežna predstavitev tega opusa in ena mojih večjih razstav je bila oktobra in novembra leta 2020 v Mestni galeriji Piran. Žal se je razstava odvila v času popolnega zaprtja za strokovno kot tudi širšo javnost. Razstavo sem naslovila Periferija. Ne zgolj zaradi geografskega pomena, ki se navezuje na primestni okoliš in rastišča / domovanja motivnih izhodišč mojega slikarstva. Izpostaviti sem želela periferno kot tisto obrobno, a bistveno za delovanje vsakršnega organizma ali sistema, bodisi živčnega, družbenega ali umetniškega. Tudi novejša dela so plod istovrstne slikarske akcije, ki pogojuje nastajanje podobe v sliki, zato lahko naslov Periferija pripada tudi tej razstavi.
Pri svojem ustvarjalnem delu se navadno prepuščam odkrivanju novih načinov, brez vnaprejšnjih načrtov, spontano in raziskovalno. Kar torej druži izbrane slike za tokratno razstavo, je način slikarskega procesa. Motivni vzvod so prizori iz mojih občasnih in v zadnjem času vsakdanjih s/prehajanj. Pri tem ne gre toliko za transkripcijo prizorov v likovni jezik na način izkoriščanja učinkov iluzije in stremljenja po realistični upodobitvi, temveč gre bolj za prenos kot prevajanje in predelavo vtisa v drugem prostoru in času; (likovna krajina) se zgodi v drugi časovnosti znotraj ustvarjalnega procesa.
Različne in raznorodne likovne pojavnosti, pogosto gestualni zapisi in drugi gradniki, katerih odnosi so jasno določeni, splasteni na površino slike, privabljajo gledalčev pogled, ki se zavozlava (izgublja ali najde) ob razbiranju detajlov. Razbijajo sicer dominanten, linearno in po arhitektonskih načelih voden pogled, ki gledalcu razkriva zlahka prepoznavno upodobitev. Ki se vzpostavlja in drobi.
Mimetična sporočilnost se odvija na dveh ravneh: na nivoju vzpostavljanja narativnega prizora oziroma upodobitve iluzije prostora; in na nivoju posnemanja procesov v naravi, kar se odraža v samem ustvarjalnem procesu. Neprestano nihanje med slikarsko materijo in zlahka prepoznavnim krajinskim prizorom nenazadnje namiguje na bivanjsko ambivalenco, na razpetost med trohnenjem, propadanjem in minevanjem in tej nasprotno zmožnostjo ponovnega vznika. V trohnenju je potencial ponovnega življenja.
Anja Jerčič jakob, Ljubljana, januarja 2022.
