Galerija Imago Sloveniae, Ljubljana, 2013: “Drevesa”

Anja Jerčič Jakob: Drevesa Slikanje gozdov in dreves ima na zahodu dolgo tradicijo. Že na rimskih freskah v Pompejih najdemo natančno naslikana drevesa in rastline, ki ustvarjajo iluzijo nadnaravnosti in poveličujejo božansko arhitekturo. V zgodnjih primerih Biblije so cvetje in razna drevesa ponujali izziv miniaturistu za stilizirano in natančno upodobitev drevesnih vrst, imeli pa so

Continue Reading “Galerija Imago Sloveniae, Ljubljana, 2013: “Drevesa””

Muzej Velenje, Velenjski grad, 2012: “Kuriozum”

Bežigrajska galerija 1, Ljubljana, 2011: “Rokovanja”

Galerija Krško, Cerkev Sv. Duha, Krško, 2010: “Anja Jerčič, Rokovanja”

zloženka / folder

Galerija Equrna, Ljubljana, 2009: “Florilegij”

Mestna galerija Nova Gorica, 2007: “Slike 2006 / 2007”

Anja Jerčič. Slike 2006/2007, Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica 2007 [razst. kat.] Avtorica besedila: Dr. Nadja Zgonik Slike Anje Jerčič so vse monumentalnejše. Njihove dimenzije se večajo, rastlina v njih – v zadnjem času je med različnimi vrstami prevladala črna detelja – zaseda osrednje mesto in dominira v slikovnem polju. To je novo, čisto

Continue Reading “Mestna galerija Nova Gorica, 2007: “Slike 2006 / 2007””

Umetnostna galerija Maribor, Razstavni salon Rotovž, 2006: “Anja Jerčič, Slike 2003 – 2005”

Petra Kapš: Rastlina kot komunikacija V povečanih dimenzijah, razgaljene pred človekovim pogledom, so v slikah umeščene podobe rastlin. A niso eksotične in skrivnostne, kar bi navduševalo gledalčevo domišljijo in preizkušalo njegovo zmožnost asociativnih interpretacij gledanega, ampak so najbolj ‘običajne’ rastline našega okolja – detelja, trobentica, marjetica, dobra misel, okrasna kopriva. So tako vsakdanje, da se sploh

Continue Reading “Umetnostna galerija Maribor, Razstavni salon Rotovž, 2006: “Anja Jerčič, Slike 2003 – 2005””

Galerija Equrna, Ljubljana, 2004: “Slike”

Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Galerija Domžale, 2015: “Monumentum Trifolium”

Detelja (Trifolium…), kot podoba na Anjinih monumentalnih slikah duhovnega prostora, suvereno zamenja osrediščenost na človekovo podobo – še bolje – na podobo njegovega velikega ega. Slika je največkrat sestavljena iz kartezijanskega, a ploskega volumna, in ovalnega okna, v katerega naseli podobo cele rastline – s koreninami vred. Ozadje je značilno temno – zgoščeno črno, kot neskončna globina noči, v kateri portret še toliko bolj izstopa iz slike. Z virtuoznim obvladovanjem slikanja so Anjine podobe presunljive in njihova iluzija prostora nas vabi v sliko, ki je prostor duha in narave. Vir: KD Domžale

Galerija Lek, Ljubljana, 2015: “Anja Jerčič Jakob, slike”

Njen iskreni stik z naravo je bil v slikarstvu navzoč že v času študija na akademiji za likovno umetnost, še najbolj pri slikanju klasičnega tihožitja s cvetjem. Ta stik kasneje nikoli ni zamrl, nasprotno, še stopnjeval se je in poglabljal v več smereh. V neki posebni obliki, ki jo je slikarka razvila zelo avtorsko, se je tihožitje transformiralo v svojevrstno slikarsko postavitev rastlinskih podob. Pri tem je likovnica v ospredje naslikanega vse bolj odločno in razpoznavno postavila deteljo.